OHRANJANJE NAŠIH STARIH SORT JABLAN IN HRUŠK

Projekt EIP (Evropsko partnerstvo za inovacije) z naslovom »Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah« se izvaja v okviru podukrepa 16.2. Podpora za pilotne projekte ter za razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij. Javni razpis se sofinancira iz sredstev Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz proračuna Republike Slovenije. Vrednost projekta je 74.993,36 EUR.

VODILNI PARTNER: Makrobios Panonija so.p., Lucova

PARTNERJI:

Kmetijski inštitut Slovenije (odgovorna oseba na KIS: Boštjan Godec)
Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto
Augmenta izobraževanje in turistično vodenje, Tjaša Poklar s.p.
Zavod Jabolko, Zavod za širjenje sadjarske kulture in ekološkega kmetovanja
Ekološka kmetija Pr’ Matet
Kmetija Andrejevi
Kmetija Marc
Kmetija Omerzu
Kmetija in drevesnica Zakotnik

TRAJANJE: 14. 12. 2023–13. 12. 2024

POVZETEK:

Naše (slovenske) avtohtone sorte jablan iz skupine samoniklo nastalih sort so Dolenjska voščenka, Gorenjska voščenka ter Goriška sevka. Naša najbolj prepoznavna hruška, ki je prav tako samoniklega izvora, je sorta Tepka. Omenjene štiri sorte so predmet proučevanja navedenega projekta. Že v preteklosti, v času razmaha kmečkega sadjarstva, so imele navedene sorte pomembno mesto v naši pridelavi sadja. Uporabne so bile tako glede pridelave svežega sadja kot tudi sadja primernega za predelavo v sok, kis, sadno vino, suho sadje ter sadno žganje. Avtohtone sorte predstavljajo dragocen genski material ter so del naše sadjarske dediščine. Številni izdelki iz plodov avtohtonih sort bi lahko predstavljali našo kulinarično posebnost ter s tem obogatili našo turistično ponudbo. V tem smislu želimo preko projekta ozavestiti tako pridelovalce sadja, kupce, potrošnike, širšo strokovno in laično javnost ter bodoče kmetijske strokovnjake.

OPIS PROJEKTA:

Projekt predstavlja sodelovanje med šestimi kmetijami in štirimi pravnimi osebami in sicer na področju ohranjanja starih sort sadnega drevja.

Cilj projekta je razviti model ohranjanja avtohtonih sort (Dolenjska in Gorenjska voščenka, Goriška sevka ter hruška Tepka) in ga preizkusiti na pilotnih kmetijah. Za dosego tega cilja se namerava raziskati, zakaj so te sorte imele tako pomembno vlogo v svojih okoljih skozi zgodovino sadjarstva.

Partnerji se zavedajo dragocene genske dediščine avtohtonih sort in želijo preprečiti njihovo izgubo. Ključni cilji projekta vključujejo izdelavo dokumenta, ki bo zajemal zgodovinski pregled avtohtonih dreves, izvajanje intervjujev in anket med kmeti ter strokovnjaki in za pripravo strokovnih podlag učinkovitih načinov za ohranjanja teh dreves v sodobnem času. Načrtuje se tudi pilotno izvedbo ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves in izdelavo analize izvedljivosti teh ukrepov.

Projekt vključuje aktivnosti za prenos znanja, vključno z izdajo priročnika o ohranjanju avtohtonih sort, ter širjenje rezultatov projekta in znanja v širšo javnost. Partnerji želijo doseči, da lastniki in javnost ponosno gledajo na avtohtone sorte in razumejo njihov pomen v sadjarski dediščini. Prav tako želijo poudariti, za kakšen namen so te sorte najbolj primerne, ter spodbujati njihovo uporabo v kulinaričnih posebnostih in turistični ponudbi.

V okviru projekta bo potekalo ozaveščanje tako pridelovalcev sadja kot tudi kupcev ter bodočih kmetijskih strokovnjakov o pomenu ohranjanja avtohtonih sort zaradi ohranitve genskega materiala, biotske raznovrstnosti živih bitij, izgleda kulturne krajine, ohranjanja kmetovanja na hribovitem svetu ter blaženja klimatskih sprememb. Načrtuje se tudi izbor matičnih dreves na vzorčnih kmetijah, ki jih bodo vestno ohranjali in uporabljali za razmnoževanje. S tem želimo avtohtonim sortam dati prepoznavnost in večjo veljavo.

V sklopu projekta bodo predstavljeni standardi oskrbe dreves in svetovanja glede uporabnosti plodov za svežo porabo ter predelavo v standardizirane izdelke. Projekt vključuje tudi ozaveščanje kmetij o pomenu ohranjanja posebnih dreves ter analizo hranilne vrednosti jabolk.

CILJI:

Splošni cilj projekta je izdelati model ohranjanja avtohtonih sort in ga pilotno preizkusiti na kmetijah.

Specifični cilji so:

na vzorčnih kmetijah bodo predstavljeni standardi oskrbe dreves in svetovanja glede uporabnosti plodov za svežo porabo in predelavo v različne standardizirane izdelke,
izvedba pilotnega preizkusa: izbor matičnega drevesa na vsaki kmetiji, katerega bo kmetija še posebej vestno ohranjala in poskrbela za razmnoževanje matičnih dreves,
prenos strokovnih znanj sadjarjem in širši populaciji preko izdelave priročnika,
razvoj načrtnega ohranjanja posameznih vrednih dreves (ekskurzija v tujino + pogovor s kmeti – izdelan dokument Analiza izvedljivosti)
nabor predlogov za marketing in javno prepoznavnost teh posebnih sort (dodana vrednost na kmetiji),
ozaveščanje kmetij, da imajo posebno drevo in ga s ponosom ohranjajo,
analiza hranilne vrednosti jabolk,
izveden večji dogodek za javnost – ozaveščanje o pomenu ohranjanja avtohtonih sort,
izdelan dokument zgodovinskega pregleda – osnova za ozaveščanje ohranjanja kulturne dediščine jabolk.

PRIČAKOVANI REZULTATI:

Izdelani dokument zgodovinski pregled avtohtonih dreves)
Izvedeni pogovori in ankete s člani kmetij in strokovnjaki glede učinkovitih načinov ohranjanja avtohtonih dreves in trženja v današnjem času
Pilotna izvedba ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves.
Izdelana analiza izvedljivosti ukrepov za ohranjanje avtohtonih dreves
Izvedene aktivnosti za prenos znanja (5)
Izdaja priročnika o ohranjanju avtohtonih sort.
Izvedene aktivnosti za razširjanje rezultatov projekta.

DOGODKI:

POVEZAVE:

Program razvoja podeželja

Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja – Evropa investira v podeželje

ZAKLJUČEK PROJEKTA:

Enoletni pilotni projekt »Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah«, ki je sofinanciran iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, se je zaključil. V tem obdobju so nastali rezultati, ki so uporabni tako za tržne pridelovalce sadja kot tudi za ljubiteljske kmetovalce, vrtičkarske sadjarje, sadjarske navdušence in druge.

V projektu je sodelovalo 9 partnerjev iz različnih regij Slovenije. Partnerstvo je vključevalo tako strokovno raziskovalne inštitucije in organizacije kot kmetijska gospodarstva. Kmetijski inštitut Slovenije je opravil pregled opisov avtohtonih sort naše starejše pomološke literature ter izvedel analizo plodov avtohtonih sort jablan in hrušk, Zavod Jabolko je skupaj s šestimi sodelujočimi kmetijami izvedel praktične preizkuse ohranjanja starih sort jablan in hrušk ter izvedel prenose znanja skupaj z ostalimi partnerji. Augmenta s.p. je izvedla analizo pristopov k ohranjanju avtohtonih sort jablan in hrušk. VŠ Grm Novo Mesto je poskrbel za prenos znanja na študente in širšo javnost. Vsi navedeni rezultati so zbrani v priročniku, v katerem je tudi zaključna misel: “S preteklimi izkušnjami in novimi idejami ter medsebojnim sodelovanjem lahko avtohtonim sortam sadja damo nov pomen. Pri ohranjanju avtohtonih sort bomo uspešni, v kolikor bomo k delu pristopili celostno ter našli različne načine povezovanja z drugimi dejavnostmi. Za razvoj družbe, njene prehranske varnosti in kakovosti bivanja smo odgovorni vsi. S svojim zgledom lahko veliko prispevamo k širjenju kmetijske kulture, ohranjanju tradicije in spoštovanju dediščine.”

Ob zaključku projekta je izšel priročnik “Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah” v tiskani in elektronski obliki (povezava .pdf).

V decembrski številki revije Moj mali svet (12/2024) je bil objavljen članek Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk, avtorja Boštjan Godca s Kmetijskega inštituta Slovenije. Članek predstavlja nekatere zaključke enoletnega pilotnega projekta ”Ohranjanje naših starih sort jablan in hrušk – vzorčni model na avtohtonih sortah”. (povezava .pdf)